»O kakšni zaščiti manjšin med obema svetovnima vojnama težko govorimo na Madžarskem.«

»Mogoče so se zgodile prehude stvari, da bi bili ljudje sposobni nekega sočutja, empatije.«

»Ljudje so odšli po svetu, se spoznali, se morda niso poročili, a so si vseeno kot družina. Imeli so namen, da se odselijo v drugo državo. A kako zdaj prečkati države, ki so tako poostrile prehod meja?«

»Žrelo je bil moj Vietnam.«

»Uspelo nam je vzpostaviti komunikacijo prek izredne frekvence na naši radijski povezavi. Vendar pa je bila povezava vzpostavljena zgolj za kratek čas in jo je prekinjalo, (...) povedali smo lahko zgolj nekaj besed.«

»Prav pri testiranju smo imeli največ težav. Otroški zdravniki niso hoteli testirati otrok, če niso kazali vidnih znakov okužbe.«

»Nekdo bo moral prevzeti odgovornost, da so domovi postali take vrste institucija, v kateri ni pogojev, da bi zdravi ostali zdravi.«

»Težko se je v tem obdobju družiti z ljudmi, ker ti vse to visi na glavi, ker seveda ne razlagaš vsem, kaj se ti dogaja. Hkrati bi rada kričala, da bi vsi slišali, v kakšnem položaju sem, zato da bi mi dali mir, ker v tem obdobju res potrebuješ mir, odsotnost stresa in počitek.«

»Soočeni smo bili z identično težavo, bilo je veliko zanikovalcev virusa oziroma tistih, ki so zmanjševali njegov pomen.«

»In jaz sem bil v kaši. »Kaj boš naredil, prfoksič?« je ponovila Lisička. »To bi tudi sam rad vedel.«